Povejva naravnost, ker si to vprašanje zasluži pošten odgovor: umetno cvetje je izdelano iz plastike in poliestra. To sta materiala iz nafte, ki se ne razgradita. Če bi vam midva, ki umetno cvetje prodajava, trdila, da je to »eko izdelek«, bi si zaslužila vaš dvig obrvi.
Ampak okoljska primerjava se ne konča pri vprašanju, iz česa je stvar narejena. Konča se pri vprašanju, koliko stvari porabite in kaj vse stoji za vsako od njih. In tu postane zgodba o cvetju na grobu zanimiva, ker alternativa umetnemu aranžmaju ni »nič«, ampak nepretrgana veriga svežih šopkov, teden za tednom, leto za letom.
Zato sva naredila, kar delava rada: vzela sva realne podatke in preračunala. Tri leta enega najinega aranžmaja proti trem letom svežih šopkov na istem grobu. Brez marketinga, s številkami, ki jih lahko preverite.
Kaj v resnici stoji za svežim šopkom
Sveža vrtnica iz slovenske cvetličarne le redko zraste v Sloveniji. Velika večina rezanega cvetja na evropskem trgu prileti iz Kenije, Etiopije, Ekvadorja ali Kolumbije, del pa zraste v ogrevanih rastlinjakih na Nizozemskem. Za vsak šopek to pomeni:
- Gojenje: namakanje (vrtnice so žejne rastline, gojene pogosto na območjih s pomanjkanjem vode), gnojila in zaščitna sredstva.
- Hlajeno verigo: od rezanja do prodaje mora biti cvet neprekinjeno hlajen, hladilnice na farmi, hlajen letalski tovor, hlajen kamion, hladilnik v cvetličarni.
- Letalski prevoz: rezano cvetje je pokvarljivo blago in leti. Letalski tovor je na kilogram med najbolj ogljično potratnimi oblikami transporta.
- Kratko življenje in odpadek: na grobu poleti šopek zdrži dva do tri dni, spomladi in jeseni kak teden. Potem gre v smeti, skupaj s folijo, gumico in pogosto plastično manšeto.
Študije ogljičnega odtisa rezanega cvetja se v podrobnostih razlikujejo, a red velikosti je jasen: šopek uvoženih vrtnic nosi nekaj kilogramov CO2, pri letalsko uvoženih tudi deset in več. Pomnožite s petdesetimi tedni na leto in številka zraste hitro.
Kaj stoji za umetnim aranžmajem
Zdaj pa pošteno še o najini strani tehtnice. Umetni aranžma pomeni:
- Proizvodnjo plastike in poliestra: energetsko potratno in vezano na fosilne surovine; večina cvetja je izdelana v Aziji.
- En ladijski transport: kontejnerska ladja je na kilogram blaga za velikostni razred učinkovitejša od letala, cvetje pa ne potrebuje hlajenja.
- Nobene porabe med uporabo: tri leta na grobu brez vode, brez hlajenja, brez tedenskih voženj po nov šopek.
- En odpadek na koncu: in ta je resničen: aranžma po koncu življenjske dobe konča med mešanimi odpadki, ker se kompozitni cvetovi ne reciklirajo. Tega ne olepšujeva.
Izračun: 78 šopkov proti enemu aranžmaju
Vzemiva grob, ki naj bo urejen vse leto, in tri leta, toliko, kolikor za svoje aranžmaje jamčiva midva.
- Scenarij A, sveže cvetje: šopek na dva tedna (poleti bi bilo realno pogosteje, a bodiva konservativna) pomeni 26 šopkov letno, torej 78 šopkov v treh letih. Ob 10 do 15 evrih za šopek je to 780 do 1170 evrov, ogljično pa, tudi če vzameva zelo prizanesljive 3 kilograme CO2 na šopek, vsaj 230 kilogramov CO2, k temu pa še 78 voženj do cvetličarne in pokopališča ter 78 šopkov organskega in plastičnega odpadka.
- Scenarij B, en umetni aranžma: proizvodnja in ladijski transport aranžmaja realno pomenita nekje 5 do 10 kilogramov CO2, strošek 40 do 80 evrov, na koncu en kos odpadka.
Tudi če se v najinih ocenah motiva za faktor dva ali tri v svojo škodo, primerjava ni tesna. En kakovosten aranžma, ki zdrži tri leta, okoljsko in finančno prepričljivo premaga verigo svežih šopkov. Ključna beseda pa je: ki zdrži. Poceni aranžma, ki po eni sezoni zbledi in konča v smeteh, izniči večino te prednosti, in prav zato je trajnost pri umetnem cvetju okoljska kategorija, ne le prodajni argument. Od tod tudi najino ime.
Kdaj ima sveže cvetje vseeno prav
Da ne bo pomote: ne trdiva, da sveže cvetje nima mesta. Šopek ob pogrebu, ob obletnici, ob obisku, ko želite prinesti nekaj živega, to je gesta, ki je nobena statistika ne prevaga, in lokalno, sezonsko slovensko cvetje je čudovita izbira, kadar je na voljo. Najin izračun velja za stalno krasitev groba: tam, kjer bi sveže cvetje kupovali iz navade in dolžnosti, teden za tednom, je en obstojен aranžma boljša izbira za denarnico, za vaš čas in, pošteno preračunano, tudi za okolje.
Kako iz aranžmaja iztisniti največ let
Ker je vsako dodatno leto uporabe čista okoljska korist, še troje kratkih nasvetov: aranžma dvakrat letno operite z mlačno vodo in blagim detergentom; skrivljena žična stebla poravnajte, namesto da bi jih menjali; posamezne obledele cvetove nadomestite z novimi vejami iz kategorije cvetje na kos, namesto da bi zavrgli cel aranžma. Tako iz treh zim mirno nastanejo štiri ali pet.
Pogosta vprašanja
Ali se umetno cvetje lahko reciklira?
Praviloma ne. Cvetovi so kompozit poliestra, plastike in kovinske žice, ki ga sortirnice ne ločujejo, zato sodi med mešane odpadke. Prav zato je najpomembnejša okoljska lastnost umetnega cvetja življenjska doba: aranžma, ki zdrži leta, na kos odpadka nadomesti več deset svežih šopkov.
Po koliko časa se umetni aranžma okoljsko »izplača«?
Po najinem izračunu zelo hitro: en aranžma nosi približno toliko ogljičnega odtisa kot dva do tri uvoženi sveži šopki. Če torej nadomesti šopke, ki bi jih sicer kupovali na dva tedna, se izplača že v prvih dveh mesecih, vse po tem je čisti prihranek.
Kam s starim aranžmajem, ki je odslužil?
Najprej preverite, ali je res odslužil, pranje, poravnava stebel in menjava nekaj posameznih cvetov aranžma pogosto povsem prerodijo. Če je vendarle na koncu poti, ločite, kar se ločiti da (posoda, pesek, žica), preostanek pa oddajte med mešane odpadke. In pri naslednjem nakupu izberite kakovost, ki bo ta trenutek odložila za leta.
Če razmišljate o prehodu s tedenskih šopkov na eno premišljeno izbiro, si oglejte najine nagrobne aranžmaje, vsak je narejen, da zdrži tri zime, in prav to je najin najmočnejši okoljski argument. Za vprašanja o materialih in obstojnosti sva vedno dosegljiva v trgovini; na pošten odgovor se lahko zanesete tudi takrat, ko ne govori nama v prid.